Najprej naj se skušajo umiriti in odkrito pogovoriti z otrokom. Otroci pogosto zanikajo, da je džojnt njihov, zato je umirjen, odkrit pogovor najprimernejši v takih primerih in je prvi pogoj za kakršnokoli nadaljnjo iskanje rešitve. Pogosto se zgodi, da se starši ne obrnejo najprej na šolske psihologe in pedagoge, ampak najprej oddrvijo v zdravstveno ambulanto.