V zadnjem času je postal strašno ljubosumen, saj je v Christophovo življenje privekala zdaj štirimesečna hčerkica: krokar je nanjo najprej odkrito prhal, zdaj pa jo samo še stoodstotno ignorira, kot da je zrak.
Christoph je eden redkih pristno srečnih ljudi, ki jih lahko srečate na ulicah Ljubljane. Poleg dojenčka, krokarja in delavnice ga z radostjo navdaja dejstvo, da živi v tako popolni državici: »Zame je Slovenija tak zaklad, tak biser ‐ bogu, da zanj za zdaj še ne ve prav veliko ljudi.