Trajalo je eno leto, da se mu je Orhan odprl, zdaj sta najboljša prijatelja. Kmalu se je naučil sam odklepati kletko in jo, tik preden so se gospodarji vrnili, tudi zakleniti nazaj; rutinsko odpira predale in premešča reči, od časa do časa pa tudi kaj pove, po nemško, bojda z identičnim Christophovim glasom, tako da tudi najpristnejši znanci ne znajo razločevati med njima.
Nasploh je Orhan izjemno omikano bitje v najlepših letih: je edina ptica, za katero je Christoph kdaj slišal, da se je navadila na stranišče, pravi svetovljan pa je tudi glede prehrane: najraje ima jurčke v omaki, francoske rogljičke in grško solato.