Ko Christoph pravi, da veliko dela, se prav nič ne heca v maniri nas lenoritih novinarjev ali predstavnikov kake druge terciarne dejavnosti: na prav nič pretirano garaški dan vstane petnajst čez pet, delavnico pa, če mu uspe, zapusti nekje okrog sedmih zvečer, raje kasneje.
Človek bi pričakoval, da bodo korpus njegovih strank sestavljali predvsem bogataši, pa ni tako, bojda je ravno nasprotno. »Bogatuni ‐ razen morda kakšnega, ki je obogatel z lastnimi rokami ‐ nasploh nimajo okusa in v življenju kupujejo samo firme, ki jim s samim imenom garantirajo, da ne bodo izpadli bedni in zaostali.