Ko si je Cristoph v Münchnu ogledal posebno razstavo francoskega zlatarja Reneja Laliqua, ga je vrglo na rit: », tista oblika in predvsem barve, kako naj rečem, dol sem padel! Takoj mi je postalo jasno, da se moram tega naučiti tudi sam.«
Prvi korak je bil, da je doma kot totalen amater začel ljubiteljsko udrihati po tem ali onem kosu pradavne družinske srebrnine, drugi je bil, da je tovrstne končne rezultate odnesel na oceno v benediktinski samostan v Würzburgu.