Sivolasa Jelizaveta Moisejevna Geht, ki se je na razstavi oglasila že večkrat, do zgodovine judovstva ni ravnodušna. Upokojenka je bila, kot da bi ravnokar stopila iz kakšne knjige, v kateri si sami avtorji ‐ Judje (E. Sevela, L.Ulickaja) - privoščijo ironične pripombe na račun tipičnih lastnosti svojega naroda. Ko je začela pripovedovati zgodbo svojega življenja, pa se je izkazalo, da je tudi to precej tipično, če ne že kar vzorčno za Judinjo, rojeno v Rusiji po revoluciji.