Če boste pogledali na zemljevid, boste ugotovili, da je regija, ki jo Dikij in drugi uporabljajo za dokaz prevlade, bogu za hrbtom, na meji s Kitajsko, nedaleč od Habarovska in zaporniškega otoka Sahalin ‐ krasen kraj za začetek novega življenja, kamor so se Judje zelo kmalu nehali preseljevati.
In če se vrnemo k organizaciji judovskega muzeja, zametki katerega so nastali še pred oktobrsko revolucijo. Eksponati so bili razstavljeni v Sankt Peterburgu celih deset let, dokler ni bil muzej leta 1926 v okviru akcije likvidacija židovskih buržoaznih struktur zaprt, tisoči predmetov pa razdeljeni po različnih ustanovah.