In se v Evropi odločajo predvsem za dve obliki: izolacijske sobe (urejene čimbolj humano, z možnostjo neprestane komunikacije z zdravstvenim osebjem) in oviranje na postelji s posebnimi pasovi. Za obe obliki oviranja so predpisani natančni postopki, koliko časa je sploh lahko pacient oviran in predvsem, kako mora biti zdravnik in medicinska sestra v neprestanem stiku s tako oviranim pacientom.
Naj zaključim: bilo bi lepo, če bi gospod, ki je vendarle novinar pomembnega in meni ljubega tednika Mladina, ravnal tako kot povsem preprosta človeška vljudnost veleva.