Vso je zalila do pasu segajoča žolta kužna voda, ki je dolge tedne preteče klokotala le decimeter pod njunima glavama na sicer privzdignjenih posteljah ter pregnala vso užitno divjad daleč proč na bolj vzvišene predele. Zaloge hrane je počasi jemal hudič, a pri njihovi firmi so to stisko jemali z ležerno latinoameriško ignoranco in že nekaj mesecev se v njunem taboru ni pojavila živa duša, ki bi jima vsaj malo dopolnila proviant. Zato je zagazil v blato, po katerem je potem med stalnim izsekavanjem gošče brozdal ves teden, dokler se ni končno prebil do mesteca Rurrenabaqueja.