nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2004, poved v sobesedilu:

Tod sem se debelo zazrl v njegovo sodčku podobno vampasto postavo, kratke nožice in trdo poškrobljen ovratnik, učvrščen še z debelo kravato, ki mu je tako nemilostno stiskala tolsti vrat, da je mož sem pa tja le še "sikljavo" hlipal, ter si ga, pri vsej božji milosti, nikakor nisem mogel predstavljati niti kot bledikasto senco kamenodobnega pralovca. »Strast in sla,« je navdušeno "fefljal", »ki nezaustavljivo vlečeta lovca v objem in gmajn, sta pač v prežanju na žival, ki ji pozorno slediš, jo nekajkrat ukaniš in končno U ... u ... u ...« Tu se mu je ta prvi, v navdušenju poneseni odločno in gromko izgovorjeni U nekako zataknil v grlu, zato je preostala dva le neprepričljivo odjecljal, a ker je vedel, da mora stavek vendarle nekako končati, je ponovno poskusil s tremi jecljavo "odkokodakanimi" u-ji, dokler ga končno ni prešinila rešitev in je s še vedno rahlo zmedenim globokim glasom odstokal »upleniš«.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA