Toda prava srž je drugje. Mi smo namreč ljudje, v katerih še ni zamrl progon prvinskega lovca, ki se v borbi za preživetje vedno znova podaja v sovražno mu naravo.« Tod sem se debelo zazrl v njegovo sodčku podobno vampasto postavo, kratke nožice in trdo poškrobljen ovratnik, učvrščen še z debelo kravato, ki mu je tako nemilostno stiskala tolsti vrat, da je mož sem pa tja le še "sikljavo" hlipal, ter si ga, pri vsej božji milosti, nikakor nisem mogel predstavljati niti kot bledikasto senco kamenodobnega pralovca.