Njegova logika je naslednja: »Če bo konec obveznih računovodskih pregledov, bodo družbe zelo resno premislile o tem, kaj hočejo storiti - to pa je prepričati vlagatelje, da so dovolj poštene, da jim gre zaupati denar drugih ljudi.« Vendar bodo v državi, kjer vlada sama spodbuja ponarejanje »računovodskih izkazov«, vsi predlogi, ki bi pritisnili na revizorske hiše, naj pošteno in korektno opravijo svoje delo, najbrž naleteli na gluha ušesa. Se mogoče še spomnite, kako je vlada pod taktirko takratnega premiera premikala proračunsko leto (pač po potrebi) za mesec dni naprej ali nazaj?