Zato je vseeno, ali je bila res de Noves, poročena de Sade, ali kakšna druga, vseeno je, kolikšen naj bi bil delež dejanske v tisti iz Canzoniere, celotna partija se dogaja med kipečim afektom in označevalcem, ki naj bi afekt organiziral, utrdil, discipliniral, da bi subjekt »prišel k sebi«. Vse se odigrava med Affekt-Repräsentanz in Vorstellungs-Repräsentanz ‐ da je zrno realnega pesek v mašini želje, so pa tako in tako vedeli že Stari. Zato hodi Petrarka k njim po označevalce, po Vorstellungen, a poganja jih v neko drugo, moderno delovanje.