Preigrava ‐ ne posnema, še manj prevaja: iz Vergilijeve metafore izpelje sonet, dva Katulova stiha zgosti v pridevnik...
Zato je vseeno, ali je bila res de Noves, poročena de Sade, ali kakšna druga, vseeno je, kolikšen naj bi bil delež dejanske v tisti iz Canzoniere, celotna partija se dogaja med kipečim afektom in označevalcem, ki naj bi afekt organiziral, utrdil, discipliniral, da bi subjekt »prišel k sebi«. Vse se odigrava med Affekt-Repräsentanz in Vorstellungs-Repräsentanz ‐ da je zrno realnega pesek v mašini želje, so pa tako in tako vedeli že Stari.