Naj namreč zveni še tako oguljeno: Petrarkova ljubezen do je neskončna. Valovi petrarkizma so zadosti zlizali ta topos, da zdrsnemo čezenj, ne da bi se nam misel zaustavila. Razumeti pa bi ga morali v duhu zgodbice o budističnih menihih, ki prideta do naraslega potoka in na bregu naletita na žensko, ki si ne upa čez.