Mostarčani so bili ponosni, da so drugi od vsepovsod prihajali občudovat njihov most. Vsakdo izmed nas se spominja kmetov, ki so s tovorom na ramenih hodili čez most, ovc, ki so za sabo puščale bele pramene, koz in bobkov, ki so ostajali za njimi, neutrudnih in mul, trmastih oslov, koščenih konjev, katerih podkve so odzvanjale, in opank, s katerimi so mladenke klopotale po kamnitem pločniku. Povsod naokrog so hribi, goli, ponekod modrikasti.