Ujel sem ga na tonski vaji, kjer je uglasil svoj bend in odpel verze: “Ja ču biti sjed, ja ču biti star, al biće vjećno mlad moj,” ki jih je leta 1992 napisal Mostarčanom. ”To je bilo pismo nas iz Sarajeva tukajšnjim ljudem, ki so bili odrezani od sveta.”, ki rušenje mosta slikovito opiše kot “akt onesnaženja tega planeta”, je na otvoritvi, kot vsi ostali, nastopil brezplačno. Na začetku pogovora je o prenovi Starega mosta govoril kot o “simbolu svobode”, “novem koraku na poti k toleranci”, vendar je počasi priznal velik prepad med velikimi besedami o skupnem življenju obeh: ”To je eden od majhnih poskusov povezovanja ljudi.