Pravi, da pa je to začetno “čustveno stališče” kasneje “zelo discipliniral ... tudi spričo Potrčevih in Krivičevih prepričevanj”. Najin zadnji razgovor je bil davnega 12. maja lani, ko me je četrt ure, preden je sprejel komisarja SE Roblesa, skušal prepričati, kako da bo parlament z zakonom uredil vse, kar zahteva ustavno sodišče ‐ kar sem mu že takrat označil kot hudo sprenevedanje. Enako je v naslednji uri skušal žejnega čez vodo prepeljati Roblesa ‐ toda tudi ta seveda ni “po neslani župi priplaval” in je njegove prazne obljube lepo objavil v svojem uradnem poročilu, kjer bodo, v sramoto, ostale zapisane za vedno.