V času velike amnestije je skrbništvo nad fantkom prevzela zapornica Prihotko, ki je delala kot medicinska sestra in je bila leta 1950 premeščena v zaporniško cono v Dušanbe v Tadžikistan. Tam si je Ljutik, ki je bil še zmeraj nem, spoznal z osnovami slikarstva in kiparstva od prisilno v vroče kraje preseljenih umetnikov. V risbah se je naučil izražati prej, kot je začel pravilno govoriti.