Po oktobrski revoluciji in nacionalizaciji so bila stanovanja v hiši razdeljena na posamezne sobe tako, da se je v enem stanovanju lahko borilo za življenje več družin hkrati. Vse do leta 1984 je hiša, natrpana z narodnostno raznolikim prebivalstvom, streljaj od moskovskega železniškega postajališča, živela povsem sivo in umirjeno sovjetsko življenje. Vse dokler ni postala nevarna za prebivalce in so stavbo počasi izpraznili z namenom temeljite prenove.