Kako velik interes je bil za neuradno umetnost, pa lahko presodite po tem, da je publika, ko je v enem od razstavnih stanovanj zmanjkalo elektrike, v želji ogledati si slike začela prižigati vžigalice in s pomočjo majhnih nemirnih plamenčkov odkrivati posamezne dele razstavljenih del.
Danes je le težko dojeti, zakaj so bile slike, ki so v zadnjem desetletju našle priznanje v ruskih državnih muzejih, nekoč prepovedane. Sovjetski državnouradniški filtri niso spustili skozi marsikaterega z današnjega vidika povsem nedolžnega dela, s prepovedjo pa so v Leningradu spodbudili k združevanju in ustvarjanju mnoge umetnike.