Z zunanjim ministrom, s katerim smo se največ časa pogovarjali, sem se lahko srečal praktično vsak teden v Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose. Tony Blair se nam je pridružil za 10 minut ali 15 minut, in to seveda niso bili kakšni zelo poglobljeni pogovori, ampak dogovor ali pa izmenjava mnenj, ki bi lahko bila tudi v kakšnem drugem času, po telefonu ali pa, recimo, na robu ministrskega sveta. Na robu evropskega sveta je bilo veliko pavz, predvsem v času medvladne konference.