Na ponovnem sojenju pa je sodnik dal inštitutu za sodno medicino poškodbo D. S. v ponovno presojo, kjer pa so ugotovili: »Poškodbe nosu zaradi udarca s prelomom nosne kosti ali brez preloma so med tistimi, ki jih vedno ocenjujemo kot lahko telesno poškodbo, ne glede ali je bilo potrebno v splošni ali lokalni omami poravnati zlomljene kosti ali ne, ali je bil poškodovani po oskrbi zloma odpuščen domov ali sprejet na oddelek, ali je bilo potrebno namestiti še zunanjo oporo ali ne itd.« Osem let so porabili, da so ugotovili, da je zlomljen nos lažja telesna poškodba. To bi moral državni tožilec vedeti.