Ker praktično ni mogel hoditi, je rekel, da bi bilo najbolje, če bi ves čas sedel v invalidskem vozičku, ker da bi to dalo tudi dodatno barvo njegovemu liku. Marlon je že davno doktoriral iz dodatnega barvanja svojih likov oz. skrivanja svojih odvečnih kil - v vesternu Dvoboj na Missouriju (1975), v katerem so ga na konja vlekli s škripcem, si je recimo omislil zelo bizarno, široko tuniko. Toda njegova teža ni bila presenetljiva: Jedel je le sladoled - 5 kg na dan!
Zjutraj je iz trailerja prišel šele po treh, štirih urah - najprej je hotel predebatirati vse prizore in vse dialoge. Marlon je iz tega zamujanja že davno naredil igro.