Otoška država majhnih razsežnosti, Jamajka, je šele na začetku šestdesetih let prišla do neodvisnosti, a je vseeno hkrati z državniškim razcvetom že proizvedla svoj najbolj množičen izvozni izdelek, po katerem še danes slovi po vsem svetu. Tamkajšnji temnopolti, pretežno revni prebivalci so v reggaeju poleg glasbe, ki se je rodila na tem otoku, našli tudi religiozni moment, zaradi katerega je sončna jamajška godba kmalu dobila kultni in nesmrtni status med večnimi, zimzelenimi glasbenimi zvrstmi. Čeprav bi kakšni resni umetniški kritiki reggae secirali kot enolično in ponavljajočo se zvrst, je ravno s to preprostostjo osvojil številna srca.