Prvi koraki pri Slovanu so bili zanj težavni, še posebej zaradi strahu, kako ga bodo soigralci sprejeli, kako bodo komunicirali z njim, kako se bo znašel na igrišču na precej bolj resnih in težavnejših tekmah. Največ zaslug za svoj bliskoviti vzpon med najboljše slovenske košarkarje pripisuje zdaj že bivšemu trenerju Slovana Sunari, ki ga je poučeval, kako bi najlažje slišal trenerja in sodnike, hkrati pa mu je dal tudi dovolj minutaže in pokazal veliko zaupanja, da lahko igra tudi tekme na najvišji ravni. Skupaj z, ki je kasneje odšel v Treviso k Bennetonu sta veljala za najperspektivnejši dvojec.