Že samo malo neprijazen veter oziroma morski tok vrača izsesan material nazaj na prostor, kjer črpalka deluje.
Večino rimskih pristanišč ob slovenski obali so najrazličnejši geografi evidentirali že v poznem srednjem veku in pri tem jim ni bilo treba niti zmočiti nog v morju, saj so ob mogočni kamniti bloki zelo lepo vidni od daleč. Zaradi izjemnosti je že v začetku 20. stoletja Attilio dokumentiral ostanke dveh rimskih pristanišč v Viližanu in zalivu; to arheološko najdišče je bilo zavarovano s prvim varstvenim režimom in leta 1984 razglašeno za kulturni spomenik.