Ustava iz leta 1946 je opredelila Francijo za »laično republiko«.
Ta »francoska izjema«, kot bi jo poimenovali danes, je še zlasti v katoliških državah botrovala včasih tudi neprijetnim in hudim odporom. Belgija jo je sprejela hitreje in upoštevala bolj dosledno od večine drugih držav, pri čemer se ni mogla izogniti polemikam s škofijami.