Očitno je na splošno razočarana nad svojim življenjem, saj se ne ve prilagoditi ne študiju, ne službi, niti zakonu ne.
Z obelodanjenjem »Zvonkine« zgodbe ni pomembna sramota nje ali mene, ampak je nekaj bolj pomembnega in svetega, na kar je ona pozabila ‐ to je najina dvoletna hčerka Maja, ki v najbolj občutljivem obdobju svojega življenja nima pravice do toplega družinskega življenja, do očeta, do mame (pušča jo v varstvo tujih ljudi), do dedka in babice, do sestričen, bratrancev in vseh, na katere je bila navezana. Nima pravice do prostega tekanja in igranja v svojem domačem okolju in s svojimi najljubšimi igračami.