In še štos, ki ga kljub občasnim obiskom razumem šele zdaj. Vedno, ko kdo nastopa, se dogajajo še dve, tri stvari v neposredni bližini in obiskovalec ima občutek, da je nekaj zamudil, da je nekje zadaj še nekaj, da je še več, kot se zdi, pa čeprav so ob nastopu Burdona v Sodnem stolpu poslušali zgolj Traviato, odigrano na steklenice, ter druge steklenične evergreene in čeprav se je ob isti uri dogajal Ptujski teater z delom Gregorjevo čudežno zdravilo. Mimogrede, tudi obe omenjeni prireditvi sta bili zelo dobro obiskani.