»Ampak veš, to ne bi tukaj v Mariboru nič pomenilo, če ne bi zdržal do konca, najdalj od vseh, do sonca,« mi je ob šestih zjutraj, ko sem iz minoritske cerkve ravno odhajal proti hotelu, pripovedoval šef Festivala. Za nekatere so to že kar pozne ure, za pa dokazano ne, saj me je ob pol sedmih še enkrat klical v hotel in mi, napol mrtvemu, znova dokazal, da ve, kaj je žurka: », pa kaj že spiš? Tu se je čaga šele začela.«