Člani ekipe se prilegajo drug drugemu kot deli sestavljanke: med sabo so si pomagali brez prerekanja in po tihem. Maciek, ki je med tekmovanjem zaslovel kot legenda, strah in trepet vseh tekmecev, je bil tudi ob dveh zjutraj, ko se je tekma približevala koncu, videti svež, kot da je ves dan prespal v senci, na ležalniku. Na je iz nahrbtnika privlekel smeti (ovitke od energijskih ploščic itd.), ki so se nabrale na poti od zadnjega smetnjaka, s čimer si je, vsaj pri meni, prislužil globoko spoštovanje.