Tovrstni politični dialog se je uveljavil hitro, takoj po osamosvojitveni vojni, z vrnitvijo državnih odlikovanj v plastični vrečki, in v to vrečko se je kasneje vehementno kidalo vse, kar naj bi tega dne sijalo: državne proslave, govornike, govore, po malem tudi državo, ki da je zločinska, skorumpirana, pokvarjena po dolgem in počez in na koncu sploh ni več presenečalo, ko je v vrečko zbasal še državni praznik rekoč, da je to njegov praznik. Presenečalo je, da ni bilo nikjer nikogar, ki bi se tej privatizaciji uprl in zahteval, naj nam ga vrne.