Že takoj po zmagi se je Castro spravil nad svoje komandante iz revolucije, še posebej tiste, ki se niso povsem strinjali z njegovo politiko in bi zaradi popularnosti med ljudmi lahko predstavljali nevarnost ... Castro se je spravil nad katoliško cerkev kot institucijo in nad verska načela ljudi, kar je nevarno dejanje. Castro je zadušil vsako samostojno in svobodno izražanje mnenj in to je še vedno vodilo k retrogradnemu razvoju družbe. Življenjskih razmer ljudi Castro ni izboljšal, ampak živijo Kubanci danes izredno bedno.