Edino, kar se še lahko zgodi, je Castrov odhod ob plapolanju ameriških zastav po vsem otoku, ne le na uzurpiranem ozemlju vojaške baze pri Gvantanamu. Za zdaj se človek na Kubi počuti kot v Jugoslaviji pred tridesetimi leti, povsod je vse polno revolucije, velikega vodje in na stotine malih pionirjev, kamorkoli se ozreš.
Castro je, da bi ostal na oblasti ‐ priznajmo, z genialnim umom in izjemno premetenostjo ‐ razvil posebno obliko tiranije, ki glasnih zagovornikov človekovih pravic širom po svetu ne vznemirja pretirano.