Še naprej na otoku vladata revščina in beda. Edino, kar se še lahko zgodi, je Castrov odhod ob plapolanju ameriških zastav po vsem otoku, ne le na uzurpiranem ozemlju vojaške baze pri Gvantanamu. Za zdaj se človek na Kubi počuti kot v Jugoslaviji pred tridesetimi leti, povsod je vse polno revolucije, velikega vodje in na stotine malih pionirjev, kamorkoli se ozreš.