Kubanska resničnost, trdi, pritrdim pa mu lahko tudi sam, saj sem se o tem prepričal na svoje oči, ko sem prepotoval dva tisoč kilometrov z enega konca otoka na drugega, se prav nič ne razlikuje od tistega, kar so Kubanci imeli, preden je na oblast prišel Castro. Še naprej na otoku vladata revščina in beda. Edino, kar se še lahko zgodi, je Castrov odhod ob plapolanju ameriških zastav po vsem otoku, ne le na uzurpiranem ozemlju vojaške baze pri Gvantanamu.