Kajti Kuba je dežela nasprotij. Je raj in pekel, odvisno od zornega kota, iz katerega jo gledate, in tega, ali vam o njej pripovedujejo predstavniki petih odstotkov privilegiranega in družbeno dobro umeščenega prebivalstva, ki je blizu režimu, ali tisti, ki se pojavijo pred vašimi očaranimi očmi in spregovorijo v imenu 95 odstotkov prebivalcev, ki živijo od neprekinjene revolucije, kajti, ljubi moji, kruha nimajo.