Za kulisami pa so kirurgi imeli podobne pomisleke, kot se navajajo zdaj zaradi presajanja obraza. Vse od prve presaditve ledvic na človeku leta 1954 velja presajanje organov za tvegano in terapijo, h kateri bi se smeli zateči le v skrajni sili. Veljalo je, da pacienta ne bi smeli izpostaviti nevarnostim zaradi zavračanja organa in tveganju zaradi zdravil, s katerim blažijo odziv imunskega sistema na tujek, razen če ni v smrtni nevarnosti.