Podobno kot je Bush videti majhen, če bi ga posadili poleg Reagana, je senator iz Massachusettsa v primerjavi s plečatim Clintonom videti kot palček. Ne gre le za to, da je monoton govorec in da zelo težko najde skupne točke z ljudmi, ki ne deskajo na snegu ‐ predvsem mu ni uspelo osvežiti demokratske javne podobe. Leta 1992 se Clinton ni skliceval le na to, da je Bush slab predsednik, temveč je obljubil, da bo drugačne vrste demokrat, ki davkoplačevalskega denarja »prezrtega srednjega sloja« ne bo zapravljal za liberalne traparije.