Vedno je prihajal nasmejan, vsi sogovorci so ga imeli radi, nobeni problemi niso pod njim vztrajali, niti se ne zaostrovali pod njegovim vodstvom.
Idilična slika, na las podobna vlagi slovenskih komunistov v beograjskem partijskem vrhu. Vse do zadnjih let osemdesetih, ko smo iz Beograda začeli dobivali vesti o sporih med republiškimi nomenklaturami, je bilo glavno načelo ‐ enotnost partije, ki jo je odlikovala velika tovarišija, ki je preglasila vse druge »ozke« interese.