Predsednik kluba ji na prošnjo na veliko streže z jedačo in pijačo, z C ob polčasu razglasita druge ligaške rezultate, po tekmi med njunim drugim srečanjem milo roti nebesa. Pogovor tokrat steče, pade tudi povabilo na večerjo in zagotovi si njeno domačo številko, ki jo Becks takoj po prihodu domov za vsak primer prepiše še na pol ducata drugih papirčkov in vsakega spravi v drugo sobo. Pokliče jo že naslednji dan in od legendarnega stavka: »Jaz sem v Manchestru, a pripeljal se bom v London ‐ lahko bi šla ven!« naprej je vse drugo zgodovina.