Pri enajstih se zanj začne resno zanimati, a ostane v nedeljski ligi, kjer si resneje poškoduje pete in mora za pet tednov celo popolnoma škartirati kopačke, česar se spominja kot najmučnejšega obdobja v svojem življenju, ki ga še do danes ni povsem prebolel. Ko spet shodi, še dodatno gara za "atletizacijo" prej vedno nekoliko premršavega skeletka ‐ postane lokalni prvak v krosu, veliko plava. V šoli ima drugače najraje umetnostno vzgojo, cele dneve riše, najraje podobe z Jako.