Ko sem zavil okoli palače Gabrielli, v kateri si je našel prostor Pomorski muzej, se mi je prek mandrača odprl pogled na dobro znani niz piranskih hiš: od sodne palače na eni strani do Teatra Tartini na drugi strani, in vmes med njimi na obledelo in obtolčeno fasado nekdanje Pomorske in ribiške šole Piran, na kateri je bil zarjavel napis AQARIUM. Pred vrati službenega vhoda, ki se odpirajo na cesto proti pristanišču, se je okoli velikega plastičnega vedra zbrala skupina ribičev. Oblečeni v visoke nepremočljive hlače z naramnicami in gumijaste škornje so debelo gledali v posodo in se prerekali, kaj neki je bilo tisto, kar je plavalo v vodi.