Glede na to, da smo svoje stvari cenili, je bila prodaja manjša, vendar smo stvari prodajali dražje.« , ki se je pred prodajo nakita ukvarjal s tetoviranjem in z grafičnim oblikovanjem, je slikovito ponazori padec cen: »Navadni, najmanjši uhanček se po 300 SIT trži že od leta 1996, kava je takrat stala 60 do 80 SIT.« Člani Društva BMG so tisti, ki se z obiski predstavnikov inšpektorata največ ukvarjajo, od časa do časa kateri izmed njih odide na različne izpostave Mestne uprave, kjer vsakič znova zahtevajo formalnopravno ureditev prodaje nakita, ki je za večino prodajalcev edini vir preživetja.