Prva stojnica v vrsti je Gabrielova, uredil pa si jo je v rastafarijanskem duhu in je edini, ki ima ob njej radio, vztrajno oddajajoč reggae ritme. »Recimo, da moram biti na tej točki, da dobim nekaj denarja, s katerim kupim kruh in nafutram familijo,« mi je potihoma zaupal in res ga je ob stojnici občasno mogoče videti tudi v vlogi očeta, ki skrbi za svoj naraščaj. Ko ga vprašam, ali se od takšne prodaje da živeti, je kratek: »Bolj kurčevo.«