Prvič so bili takrat tudi na dvoru vplivni asketski menihi, ki so videli v ljudskem čaščenju svetih podob neke vrste poganstvo. Poleg tega so tudi krščanski škofje iz arabskih dežel, v Siriji, Palestini in Egiptu, pošiljali svoje poslance v Bizanc, češ jih bodo muslimani bolj tolerirali, če ne bodo imeli sveti podob v svojih cerkvah. Šlo je tudi za politični impulz, recimo cesar III. je tako izboljšal svoj vpliv med temi kristjani.