Razumljivo je, da smo zaradi vsakdanjih skrbi pozabili na, na primer, španski kompromis, ki nam ga je vsilil tisti Havier in ki nam je sicer omogočil, da se prek italijanskega zidu približamo Uniji. Naredili pa smo stvari, ki so se jim drugi kandidati še lahko izognili, vendar smo se potem vsi znašli v istem čolnu.