Minister potem ob žuganju s škodljivo polarizacijo nadaljuje, da je vedno izhajal iz prepričanja, »da bi bilo potrebno vsaj v EU ohraniti nacionalno soglasje glede strateških opredelitev«. Slovenski poslanci kot majhna ekipa visoko usposobljenih politikov, z jasno perspektivo, brez strankarskih zamer in skupno vizijo, so seveda svetel cilj zunanjega ministra, ki pa se verjetno ne bo uresničil. Na kandidatnih listah za evropski parlament je namreč kar nekaj posameznikov, ki niso ravno politični prijatelji, slovenske stranke pa so postale tudi članice nekaterih evropskih strankarskih združenj, ki so med sabo seveda konkurenčna.