Od časa do časa je bilo slišati značilen smeh razumevanja, kakršnega poznamo iz gledališča, ko se komu zazdi, da je navsezadnje vendarle doumel, kaj se dogaja. Ko je profesor dejal, da »bomo prešli k stvari«, je bilo iz publike slišati en pogumen »yeah!« in zvoke nelagodnega presedanja. Profesor je potem nanesel vazelin tja, kamor spada, zgrabil black & decker v velikosti pnevmatskega kladiva za razbijanje asfalta, na katerega je bil nataknjen umetni penis, in ob strahotnih zvokih, kakršne proizvaja motorna pila, storil tisto, kar je občinstvo pričakovalo, da bo storil.